Opis
Vsebina: 20 tablet – 20 dnevni program.
Uporaba:
Priporočljivo je zaužiti 1 tableto na dan, po glavnem obroku.
Sestava:
Sredstvo za povečanje prostornine: celuloza; polifenoli zelenega čaja (Camellia sinensis (L.) Kuntze) 98% suhi titrirani izvleček listov, 10% suhi titrirani izvleček semen zelene kave (Coffea arabica L.), klorogenske kisline, suhi izvleček sadja komarčka (Foeniculum vulgare Mill.), 25% suhi titrirani izvleček semen griffonie (Griffonia simplicifolia (DC.) Baill.) L-5-hidroksitriptofan, tindalizirani Lactobacillus casei BGP 93 (BCCM LMG P-20352), tindalizirani Lactobacillus acidophilus LA1 (LMG P-21904), sredstva proti sprijemanju: magnezijeve soli maščobnih kislin, silicijev dioksid; kromov pikolinat.
Opozorila:
Ne presezite priporočenega odmerka. Hraniti izven dosega otrok, mlajših od treh let. Ni priporočljivo za otroke in med nosečnostjo. Izdelek je treba uporabljati kot del ustrezne nizkokalorične prehrane in zdravega življenjskega sloga z dobro telesno dejavnostjo. Če dieto izvajate dlje časa, tj. več kot tri tedne, je priporočljivo se posvetiti z zdravnikom. Hraniti na hladnem in suhem mestu, stran od virov toplote in izven dosega otrok. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za raznoliko in uravnoteženo prehrano ter zdrav življenjski slog.
Pakiranje: Fermentix tablete, 20 tablet
KAJ SO PREBIOTIKI IN ZAKAJ SO POMEMBNI?
Leta 1995 sta Glenn Gibson in Marcel Roberfroid prva opredelila pojem prebiotiki. Gre za pojmovanje prebiotikov v širšem smislu, po katerem mednje uvrščamo vse užite snovi, ki pripomorejo k ustvarjanju ustreznih življenjskih pogojev za koristne črevesne bakterije (Gibson, Roberfroid, 1995). V tem smislu sodijo med prebiotike hranila za koristne črevesne bakterije in druge snovi, ki jim godijo – na primer sirotka, ki sicer ni hrana zanje, a vsebuje mlečno kislino, ki godi koristnim bakterijam.
Stroka pa dandanes opredeljuje prebiotike v ožjem smislu, kot hrano za koristne mikroorganizme. To so za človeka neprebavljivi kompleksni ogljikovi hidrati, predvsem frukto-oligosaharidi in galakto-oligosaharidi (Davani-Davari et al., 2019). Gre za sestavine vlaknin. Vlakninsko bogata hrana so stročnice, živila iz integralnih žitaric ter zelenjava in sadje. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča v prehrani vsaj 400 g zelenjave in sadja na dan, a ju večinoma užijemo manj. Premalo pojemo tudi polnovrednih žit, pa tudi stročnice so iz sodobne prehrane precej izrinjene. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 do 38 g vlaknin na dan. Povprečen odrasel prebivalec ZDA jih zaužije le 3,5 g, torej kakih desetkrat manj kot je priporočeno (Dennis, 2017). Če s hrano ne uspemo pridobiti dovolj vlaknin, jo je smiselno dopolniti s prebiotičnimi prehranskimi dopolnili.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.