Prihaja težko pričakovano poletje, ki nas bo ogrelo z božajočimi sončnimi žarki. Največ, kar lahko naredimo za svojo kožo danes in čez 20 let je dosledna zaščita pred soncem. Ne gre le za estetiko, temveč za zdravje. Sonce je sicer vir energije, dobrega počutja in vitamina D, vendar ima njegova moč tudi temno plat. Da bodo sončni žarki resnično napolnili naše telo z energijo in ne povzročili bolečih opeklin in dolgotrajnih poškodb kože si preberite nekaj zanimivosti.
Zakaj je zaščita pred soncem nujna?
Zaščita pred soncem je ena najpreprostejših, a hkrati najpomembnejših navad za ohranjanje zdravja in mladostnega videza kože. Čeprav sonce deluje blagodejno in je ključno za nastajanje vitamina D, njegova UV sevanja nevidno in postopno poškodujejo kožo na celični ravni.
Vpliv UV sevanja na kožo
Sonce je vir življenja na Zemlji, in preživljanje časa na prostem blagodejno vpliva na telo in um. Vendar pa sonce oddaja tudi ultravijolično (UV) sevanje, ki ima neposreden in merljiv vpliv na našo kožo na celični ravni. Ko UV žarki dosežejo kožo, prodrejo v njene zunanje plasti in poškodujejo DNK v kožnih celicah. Koža se odzove z različnimi obrambnimi mehanizmi, poveča proizvodnjo melanina, sproži vnetne procese in aktivira mehanizme popravljanja, vendar imajo ti mehanizmi svoje meje. Ko je izpostavljenost UV žarkom večja, kot jo koža lahko obvlada, se poškodbe začnejo kopičiti. Te poškodbe niso vedno vidne takoj, vendar so vedno resnične.
Kratkoročne posledice: sončne opekline
Najbolj znana kratkoročna posledica prekomerne izpostavljenosti UV žarkom so sončne opekline. Do njih pride, ko je koža izpostavljena več UV sevanju, kot ga lahko melanin absorbira in nevtralizira. Posledica je vnetje: koža postane rdeča, vroča in občutljiva, v hujših primerih se lahko pojavijo tudi mehurji. Simptomi se običajno začnejo pojavljati v nekaj urah po izpostavljenosti soncu in se lahko razvijajo še en do tri dni. Poleg fizičnega nelagodja — bolečine, občutka vročine in neprijetnega luščenja kože — lahko sončne opekline povzročijo tudi glavobol, povišano telesno temperaturo, slabost in splošno utrujenost, saj telo aktivira imunski odziv za spopadanje s poškodbami celic. Tudi ena sama zmerna sončna opeklina je znak, da je koža utrpela dejansko škodo, zato jo je treba jemati resno.
H3
Dolgoročne posledice: staranje kože, pigmentacije in kožni rak
Dolgoročne posledice ponavljajoče se izpostavljenosti UV žarkom so še bistveno resnejše. Skozi leta in desetletja nezaščiteno izpostavljanje soncu postane glavni vzrok prezgodnjega staranja kože drobne linije, gube, izguba elastičnosti in neenakomerna tekstura se pojavijo veliko prej, kot bi se sicer. Prav tako povzroča hiperpigmentacije: temne madeže, melazmo in neenakomeren ten kože, ki nastanejo zaradi pretirane proizvodnje melanina kot odziva na ponavljajoče se poškodbe zaradi UV sevanja. Najpomembneje pa je, da je UV sevanje vodilni okoljski dejavnik za razvoj kožnega raka, vključno z melanomom, ki je najbolj nevarna oblika. Večina primerov kožnega raka je neposredno povezana z izpostavljenostjo UV žarkom, tveganje za melanom pa se lahko celo podvoji pri posameznikih, ki so v življenju utrpeli pet ali več sončnih opeklin. Zaščita pred soncem je zato dobesedno preventiva pred rakom.
Koža nas varuje
Koža pokriva telo (skupna površina je od 1,6 – 1,9 m2) in s tem organizem varuje pred vdorom mikrobov, pred prekomernim izhlapevanjem tekočin iz telesa, uravnava telesno temperaturo, omogoča občutenje bolečin in prijetnih dražljajev, varuje organizem pred sončnimi žarki, sodeluje pri izločanju telesu nepotrebnih ali škodljivih snovi,…
Sestava kože
Sestavljena je iz treh plasti, ki so povrhnjica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje. Povrhnjica je debela približno milimeter. Zgornji del te plasti je sestavljen iz mrtvih, poroženelih celic, ki neprestano odpadajo kot drobne luske, ki telo varujejo pred mehanskimi vplivi okolja. Pod tem delom je živi del povrhnjice, kjer stalno nastajajo nove celice. Tukaj so tudi melanociti, celice ki tvorijo zrnca barvila (pigment melanin). Ta del odigra bistveno vlogo pri zaščiti kože pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov, ker se pod vplivom ultravijoličnih žarkov poveča količina pigmenta, ki ščiti spodnje plasti kože.
Sonce nam s svetlobo in toploto nudi veliko užitkov in je za življenje nujno potrebno. Hkrati pa se lahko prelevi v sovražnika, saj so ultravijolični žarki (UV žarki) ob prekomernem izpostavljanju lahko povzročitelji sončnih opeklin, prezgodnjega staranja kože, sive mrene, kožnega raka,…
Kaj so UVA in UVB žarki?
UVA in UVB žarki sta dve obliki ultravijoličnega sevanja, ki ju oddaja sonce in imata različen, a enako pomemben vpliv na našo kožo. Čeprav ju ne vidimo in ne občutimo neposredno, prodreta v kožo in povzročata različne vrste poškodb – od prezgodnjega staranja do sončnih opeklin. Razumevanje razlike med njima je ključno za pravilno izbiro in uporabo sončne zaščite.
Razlika med UVA in UVB
Obstajata dve glavni vrsti, ki dosežeta površje Zemlje in vplivata na našo kožo: UVA in UVB. Razumevanje razlike med njima pomaga pojasniti, zakaj je celovita zaščita pred soncem veliko pomembnejša kot zgolj izogibanje vidnim opeklinam.
UVA žarki predstavljajo približno 95 % vsega UV sevanja, ki nas doseže na tleh. Imajo daljšo valovno dolžino, kar pomeni, da prodrejo globlje v kožo vse do dermisa, kjer se nahajajo kolagenska in elastinska vlakna. UVB žarki pa imajo krajšo in energijsko močnejšo valovno dolžino ter se večinoma absorbirajo v zunanji plasti kože, povrhnjici (epidermisu).
Kako UVA vpliva na staranje kože
Ker UVA žarki prodirajo v najgloblje plasti kože, so glavni povzročitelj fotostaranja – prezgodnjega staranja zaradi izpostavljenosti soncu. Poškodujejo kolagen in elastin, ki koži dajeta čvrstost in elastičnost, kar sčasoma vodi do povešenosti, gub in usnjatega videza kože. UVA žarki so tesno povezani tudi z nastankom pigmentacijskih motenj.
Pomembno je vedeti, da je intenzivnost UVA žarkov skoraj konstantna skozi ves dan in vse leto. In še posebej pomembno: UVA žarki prodrejo tudi skozi steklo. To pomeni, da je koža izpostavljena staranju tudi, ko sedimo ob oknu ali se vozimo z avtom – celo pozimi.
Kako UVB povzroča opekline
UVB žarki so glavni povzročitelj sončnih opeklin. Njihova intenzivnost ni konstantna – najmočnejši so med 10. in 16. uro, poleti, na višjih nadmorskih višinah in bližje ekvatorju. UVB žarki spodbujajo nastajanje melanina (porjavitev), hkrati pa neposredno poškodujejo DNK v kožnih celicah, kar lahko vodi do mutacij in razvoja kožnega raka. Koža pozna kar nekaj mehanizmov, da se ubrani škodljivim vplivom sončnih žarkov. Eden od njih je povečana tvorba pigmenta melanina, ki preprečuje prodiranje žarkov v spodnje plasti kože.
Kaj pomeni SPF in kako deluje?
SPF je eden najpogosteje uporabljenih, a hkrati tudi napačno razumljenih pojmov pri sončni zaščiti. Gre za številko, ki označuje stopnjo zaščite pred UVB žarki in nam pomaga razumeti, kako učinkovito nas sončna krema ščiti pred sončnimi opeklinami. Vendar pa SPF ne pomeni popolne zaščite, temveč le podaljšanje časa, v katerem lahko koža varno ostane na soncu. Razumevanje njegovega delovanja je ključno za pravilno in učinkovito uporabo sončne kreme.
Kaj pomeni zaščitni faktor SPF
SPF (Sun Protection Factor) pomeni zaščitni faktor pred soncem in meri, koliko UVB sevanja sončna krema filtrira v primerjavi z nezaščiteno kožo. Najlažje ga razumemo skozi čas izpostavljenosti: če bi nezaščitena koža začela rdečiti po 10 minutah na soncu, bi SPF 30 ob pravilni uporabi teoretično ta čas podaljšal za 30-krat, kar pomeni približno 300 minut do pojava opeklin. V praksi pa je ta izračun precej poenostavljen. Dejavniki, kot so potenje, plavanje, brisanje z brisačo in neenakomeren nanos, bistveno zmanjšajo dejansko zaščito. Prav zato je ponovni nanos kreme ključen, ne glede na številko SPF na embalaži.
Razlike med SPF 15, 30 in 50
Razmerje med SPF vrednostmi in odstotkom UVB zaščite ni linearno, kar marsikoga preseneti.
- SPF 15 filtrira približno 93 % UVB žarkov.
- SPF 30 filtrira približno 97 % UVB žarkov.
- SPF 50 filtrira približno 98 % UVB žarkov.
Razlike se z višjimi SPF vrednostmi zmanjšujejo, vendar je razlika med SPF 15 in SPF 30 še vedno pomembna. Tistih 7 % UVB žarkov, ki prehajajo SPF 15, je približno dvakrat več kot 3 %, ki prehajajo SPF 30. Za vsakodnevno uporabo priporočamo najmanj SPF 30, medtem ko je pri daljši izpostavljenosti soncu, športnih aktivnostih na prostem ali svetlejši koži SPF 50 boljša izbira.
Ali višji SPF pomeni boljšo zaščito?
Višji SPF sicer pomeni nekoliko večjo zaščito pred UVB žarki, vendar ne daje “proste vstopnice” za neomejeno izpostavljanje soncu ali opustitev ponovnega nanosa. Nobena sončna krema ne filtrira 100 % UVB žarkov in nobena ne zagotavlja neomejene zaščite.
Lažen občutek varnosti pri zelo visokem SPF lahko celo povzroči, da ljudje kremo nanesemo samo zjutraj in jo nato čez dan ne obnavljamo, kar bistveno zmanjša zaščito.
Zato je poleg samega SPF ključnega pomena:
- pravilna in dovolj obilna uporaba.
- redno obnavljanje nanosa.
Pomembno je tudi vedeti, da SPF meri le zaščito pred UVB žarki. Za popolno zaščito je treba izbrati kremo s širokospektralno zaščito (broad-spectrum), ki ščiti tako pred UVB kot UVA žarki.
Kako izbrati pravo zaščito pred soncem?
Izbira prave zaščite pred soncem ni le vprašanje višine SPF, temveč predvsem prilagoditve izdelka vašemu tipu kože, življenjskemu slogu in potrebam. Na trgu obstaja veliko različnih formulacij, tekstur in filtrov, zato je pomembno razumeti, kateri izdelek bo za vas dejansko udoben za uporabo in hkrati dovolj učinkovit, da ga boste redno uporabljali. Najboljša sončna zaščita je namreč tista, ki postane del vaše vsakodnevne rutine.
Glede na tip kože: občutljiva, mastna in suha
Izbira prave sončne kreme ni univerzalna odločitev, ki bi ustrezala vsem. Tip kože ima ključno vlogo pri tem, katera formulacija bo najbolj primerna in udobna za vsakodnevno uporabo.
Za občutljivo kožo so običajno najboljša izbira mineralne sončne kreme, ki vsebujejo cinkov oksid ali titanov dioksid. Te delujejo tako, da ostanejo na površini kože in ne prodirajo vanjo, zato je manj verjetno, da povzročijo draženje ali alergijske reakcije.
Za mastno ali aknasto kožo so primerne lahke gelne ali fluidne teksture, ki so označene kot nekomedogene (non-comedogenic). Takšne formule nudijo zaščito, ne da bi mašile pore ali povečale masten sijaj kože.
Za suho kožo so boljša izbira bogatejše kremne teksture, ki poleg SPF vsebujejo tudi vlažilne sestavine. Tako hkrati zagotavljajo zaščito pred soncem in dodatno nego kože.
V vseh primerih pa so formule brez dišav (fragrance-free) priporočljive, saj zmanjšujejo tveganje za draženje.
Za obraz vs. telo
Koža na obrazu je občutljivejša, tanjša in bolj izpostavljena zunanjim vplivom kot koža na telesu. Prav tako je bolj nagnjena k poškodbam zaradi sonca in reakcijam na kozmetične izdelke. Sončne kreme za obraz so zato običajno lažje teksture, manj komedogene in primerne za nanos pod ličila. Sončne kreme za telo so po drugi strani pogosto gostejše in na voljo v večjih embalažah, saj je za zaščito telesa potrebna bistveno večja količina izdelka. Uporaba kreme za telo na obrazu lahko pri nekaterih ljudeh povzroči zamašene pore ali izbruhe aken, zato je smiselno ta dva izdelka ločiti in uporabljati namensko.
Za otroke in dojenčke
Otroška koža je bistveno bolj občutljiva in ranljiva za UV poškodbe kot koža odraslih, pri čemer se učinki zgodnje izpostavljenosti soncu kopičijo skozi vse življenje. Dojenčki, mlajši od šest mesecev, naj ne bodo izpostavljeni neposrednemu soncu. Uporaba sončne kreme pri tako majhnih dojenčkih ni priporočljiva, saj je njihova koža preveč občutljiva za varno uporabo tovrstnih izdelkov. Pri otrocih starejših od šest mesecev se priporoča uporaba širokospektralne sončne kreme z zaščitnim faktorjem SPF 50, najbolje z mineralnimi filtri, saj so ti nežnejši in manj verjetno povzročajo draženje.
Pri nanašanju je treba biti posebej pozoren na pogosto pozabljene predele:
- zadnji del vratu
- ušesa
- hrbtišče stopal
- področje okoli lasišča
Mineralni vs. kemični filtri
To je eno najpogostejših vprašanj, ki nam jih postavljajo pri izbiri sončne zaščite. Razlika med mineralnimi in kemičnimi filtri je v tem, kako delujejo na koži.
Mineralni filtri (kot sta cinkov oksid in titanov dioksid) delujejo tako, da ostanejo na površini kože in fizično odbijajo UV sevanje. Lahko si jih predstavljamo kot nekakšno “ogledalo”, ki UV žarke odbije stran od kože. Delovati začnejo takoj po nanosu, so običajno bolj nežni do občutljive kože in veljajo za varne tudi za otroke.
Kemični filtri (kot so avobenzon, oktinoksat ali oktokrilen) pa se vpijejo v kožo, kjer UV žarke absorbirajo in jih pretvorijo v toploto, ki se nato sprosti iz telesa. Takšne kreme so pogosto lažje, bolj nevidne na koži in zato estetsko bolj sprejemljive za vsakodnevno uporabo.
Obe vrsti filtrov sta učinkoviti, če sta pravilno uporabljeni. Najpomembnejše pravilo pri izbiri sončne kreme pa ostaja zelo preprosto: najboljša zaščita je tista, ki jo boste dejansko uporabljali vsak dan in jo redno obnavljali.
Kako pravilno uporabljati sončno kremo?
Pravilna uporaba sončne kreme je enako pomembna kot izbira ustreznega izdelka, saj tudi najboljša zaščita ne deluje optimalno, če je ne nanesemo pravilno. Ključni dejavniki so količina, čas nanosa in redno obnavljanje, saj se zaščita sčasoma zmanjša zaradi sonca, potenja in stika z vodo. Šele dosledna in pravilna uporaba zagotavlja, da SPF resnično opravlja svojo funkcijo zaščite kože.
Koliko sončne kreme nanesti
Količina sončne kreme, ki jo večina ljudi dejansko nanese, je bistveno manjša od količine, ki je potrebna za dosego zaščitnega faktorja (SPF), navedenega na embalaži. Za obraz se priporoča približno ena čajna žlička kreme, količina, ki je v praksi precej večja, kot jo običajno uporabimo. Za celotno telo odraslega človeka pa velja smernica približno 30 ml, kar ustreza približno dvema jedilnima žlicama.
Ena najpogostejših napak je prav premajhna količina izdelka, kar močno zmanjša dejansko zaščito, ne glede na to, kaj piše na embalaži.
Kako pogosto nanašati SPF
Sončna krema ni enkratna zaščita, ki jo nanesemo zjutraj in nanjo pozabimo. Sčasoma se njena učinkovitost zmanjšuje zaradi UV sevanja, potenja, vode in trenja kože.
Splošno priporočilo je ponovni nanos vsaki 2 uri med izpostavljenostjo soncu in takojšen ponovni nanos po kopanju, močnem potenju ali brisanju z brisačo.
Tudi če je izdelek označen kot vodoodporen (water-resistant), to ne pomeni, da deluje ves dan. Vodoodpornost pomeni le, da SPF ohranja učinkovitost določen čas v vodi (običajno 40 ali 80 minut), ne pa, da je zaščita trajna.
Najpogostejše napake pri uporabi
V praksi se pri uporabi sončne kreme ponavljajo iste napake:
- Prepozen nanos: sončno kremo je treba nanesti 15–30 minut pred izpostavitvijo soncu, da se pravilno veže na kožo.
- Premajhna količina: kot že omenjeno, bistveno zmanjša zaščito.
- Izpuščanje občutljivih predelov: ušesa, zadnji del vratu, hrbtišča rok, stopala in predel okoli lasišča so pogosto spregledani.
- Neobnavljanje nanosa.
- Preveliko zanašanje na SPF v ličilih ali dnevnih kremah: ti izdelki so običajno naneseni v premajhni količini, da bi zagotovili deklarirano zaščito, zato jih je treba vedno dopolniti z namensko sončno kremo
Ali je zaščita potrebna tudi v senci ali ob oblakih?
Da. Do 80 % UV sevanja lahko prodre skozi oblačnost, kar pomeni, da oblačen dan še zdaleč ne zagotavlja varne zaščite, kot si pogosto predstavljamo. Tudi senca ne pomeni popolne zaščite, saj se UV žarki odbijajo od različnih površin, kot so pesek, voda ali beton, in tako še vedno dosežejo kožo. Poleg tega, kot že omenjeno, UVA žarki prehajajo skozi steklo, kar pomeni, da smo jim izpostavljeni tudi v avtomobilu, pisarni ali doma ob oknu. Zato sončna krema ni izdelek, ki ga uporabljamo samo poleti ali na plaži – je del vsakodnevne zaščite kože skozi vse leto.
Še nekaj nasvetov, da bo sonce res pomenilo užitek in ne opečene kože:
Ne izpostavljajte se soncu med 11.00 in 16.00 uro in se izogibajte močni, neposredni svetlobi.
Uporabljajte pokrivala svetlih barv in sredstva za zaščito pred sončnimi žarki. Tega je v trgovinah in lekarnah že široka paleta in si vsak lahko najde najprimernejšo. Varovalna moč je označena z zaščitnim faktorjem SPF in številko (višja kot je številka, močnejša je zaščita). Zaščitno sredstvo potrebuje približno pol ure, da je učinkovito in zato ga nanesemo toliko časa pred izpostavljanjem soncu. Po kopanju ali obilnem znojenju ga moramo ponovno nanesti.
Uporabljajte kvalitetna sončna očala, ki s certifikatom dokazano varujejo oči pred sončnimi žarki UV-A in UV-B spektra.
Pomembno pa je vedeti, da do poškodb kože pride tudi v meglenem, oblačnem ali hladnejšem vremenu saj UV sevanje nima toplotnega učinka in daje tako varljiv občutek, da za opekline in dolgotrajnejše posledice v takem vremenu ni možnosti.
Tako lahko zaključimo, da je sonce za življenje na planetu, ki ga imamo začasno v najemu nujno potrebno in povezano z nešteto prijetnimi doživljanji. Zavedati pa se moramo, da je porjavelost samo obrambni mehanizem telesa pred poškodbami kožnih struktur, ki imajo lahko za nas tudi zelo neprijetne posledice.
