Stranke nas pred poletnimi dopusti pogosto vprašajo, kaj naj vzamejo s seboj »za vsak primer«. In prav imajo, da razmišljajo vnaprej – vsako poletje k nam pridejo tudi tisti, ki so se na dopustu znašli brez prave stvari ob pravem trenutku: nekdo si je predrl mehur od sončne opekline in se je rana vnela, drugemu je otrok na plaži dobil vročinske krče, tretji ni vedel, da meduzo speremo s slano, ne s sladko vodo. Zato smo v vodič vključili ne le splošen seznam, temveč tudi konkretne situacije, ki jih vsako leto znova slišimo – in vprašanja, ki jih ljudje najpogosteje postavljajo, preden se odpravijo na pot ali ko se jim nekaj že zgodi.
Nezgode in vprašanja, ki jih poleti slišimo najpogosteje
“Mehur od sončne opekline se mi je predrl, ali je to slabo?” Da, in to je verjetno najpogostejša napaka, ki jo vidimo. Mehurji so naravna zaščita kože pred okužbo, zato jih ne smemo namerno prebadati. Če se predrejo sami, področje nežno očistite z blago milnico, ne odstranjujte kožice nad mehurjem in nanesite zaščitno mazilo. Če se pojavi gnoj, izrazita bolečina ali rdečina, ki se širi, gre lahko za okužbo, ki zahteva zdravniško oskrbo.
“Otrok je na plaži nenadoma postal čudno tih in zmeden – ali gre za vročinski udar?” Prav ta sprememba vedenja – ne jok, ne razburjenost, temveč nenavaden mir, zmedenost ali težave z ravnotežjem – je pri otrocih pogosto prvi resen znak vročinske izčrpanosti, ki lahko hitro napreduje v vročinski udar. Po podatkih NIJZ so otroci, mlajši od 6 let, ena najbolj ogroženih skupin. Otroka takoj umaknite v senco, slecite odvečna oblačila in ga hladite z mlačno (ne ledeno mrzlo) vodo na vratu, pazduhah in dimljah. Če je zmeden, omedli ali ne kaže izboljšanja, pokličite 112.
“Meduza me je opekla, ali sperem z vodo iz plastenke?” Ne s sladko vodo – ta lahko povzroči, da se ostanki žgalnih celic na koži še dodatno sprožijo. Ožig sperite s slano morsko vodo, morebitne lovke pa odstranite s kartico ali podobnim trdim predmetom, nikoli z golo roko ali brisačo.
“Ali lahko starejšemu staršu na dopustu kar tako dam več tekočine, če se mu vrti v glavi?” Previdno – če je oseba pri zavesti, ji ponudite majhne požirke vode, nikoli pa tekočine osebi, ki je zmedena, omedli ali bruha, saj obstaja tveganje zadušitve. Starejši so pri vročini posebej ranljivi, ker njihovo telo slabše uravnava temperaturo, poleg tega pogosto ne čutijo žeje tako izrazito kot mlajši, zato dehidracija pri njih pogosto napreduje neopazno.
“Ali lahko otroku dam paracetamol in ibuprofen hkrati, če vročine ne zna znižati?” To vprašanje slišimo pogosto, odgovor pa je: le po navodilu zdravnika ali farmacevta, ne na lastno pobudo. Oba pripravka se sicer v nekaterih primerih izmenjujeta, a odmerjanje mora biti prilagojeno otrokovi teži in starosti – zato imejte pri sebi vedno navodilo za uporabo in se ob nejasnostih raje posvetujte z nami, tudi po telefonu.
Zakaj potovalna lekarna ni odveč, ne glede na destinacijo
Marsikdo misli, da potovalna lekarna sodi le na eksotična potovanja, a večina zgornjih situacij se je zgodila na povsem običajnem dopustu ob morju ali v domačih gorah. Razlika je le v tem, da smo na potovanju običajno dlje časa oddaljeni od domače lekarne ali zdravnika, zato je smiselno imeti pri roki osnovne pripomočke, s katerimi si lahko sami pomagamo v prvih urah težave.
Osnovni sestavni deli potovalne lekarne
Ne glede na to, kam potujete, naj vaša potovalna lekarna vsebuje nekaj temeljnih elementov:
- Obliži in sterilna gaza za manjše ureznine, odrgnine in žulje
- Razkužilo za rane
- Sredstvo proti bolečinam in vročini – priporočamo paracetamol ter ibuprofen v primeru, ko je poleg bolečine prisotno tudi vnetje
- Pripravki za lajšanje driske ter peroralna rehidracijska sredstva
- Antihistaminik za alergijske reakcije in pike žuželk
- Sredstvo proti slabosti in potovalni bolezni
- Krema ali gel za pike žuželk in sončne opekline
- Termometer
- Škarjice, pinceta, elastičen povoj, sterilne rokavice
- Medicinsko oglje za primer zastrupitve s hrano ter antacid za zgago
Vso vsebino hranite v torbici, ki ni dostopna otrokom in je zaščitena pred svetlobo, vročino in vlago. Vse naštete izdelke najdete tudi v naši spletni lekarni, pripravljene so tudi v obliki gotovih potovalnih kompletov.
Kaj dodati glede na destinacijo
Morje in vroče destinacije: poleg zaščite pred soncem z visokim UV-faktorjem dodajte kremo po sončenju z aloe vero (hranite jo v hladilniku – hlajen gel opečeno kožo dodatno pomiri), sredstvo proti komarjem in tablete proti morski bolezni. Soncu se izogibajte med 11. in 16. uro, ko je najmočnejše – to velja tudi za oblačne dni, saj UV-sevanje prodre tudi skozi rahlo naoblačenost.
Gore in pohodništvo: poskrbite za obliže za žulje (nataknite jih na sumljiva mesta že ob prvem občutku pekočine, ne ko se žulj že oblikuje), elastičen povoj za zvine gležnjev in po potrebi sredstvo proti višinski bolezni.
Eksotične destinacije in tropski kraji: pred potovanjem se posvetujte o priporočenih cepljenjih in morebitni malarijski profilaksi, s seboj vzemite tablete za prečiščevanje vode in razkužilo. Za takšna potovanja priporočamo tudi obisk ambulante za potnike. Pri izbiri repelenta bodite pozorni na aktivno učinkovino – najbolje raziskana sta DEET in ikaridin.
Sončne opekline: kaj deluje in česa se izogibati
Ker gre za daleč najpogostejšo poletno nevšečnost, velja podrobneje pojasniti pravilno oskrbo. Opečeno kožo najprej ohladite s hladno, ne ledeno mrzlo vodo ali hladnimi obkladki. Če ste bili izpostavljeni nečistemu okolju (pesek, zemlja), področje nežno umijte z blago milnico, nato nanesite gel z aloe vero ali vlažilni losjon. Mehurjev nikoli ne predirajte sami. Nosite ohlapna oblačila iz naravnih materialov, dokler koža ne zaceli, in se popolnoma izogibajte nadaljnjemu izpostavljanju soncu na prizadetem območju.
Okužbe sečil in spolovil
Ženske so v času pogostega kopanja in daljšega zadrževanja v mokrih kopalkah bolj izpostavljene okužbam sečil in vaginalnim okužbam. Poleg hitrega preoblačenja iz mokrih kopalk in zadostnega pitja tekočine je koristno imeti pri sebi tudi pripravke za vnetje mehurja, npr. D-manozo in izvlečke brusnice.
Posebnosti za otroke in kronične bolnike
Otroci pri sebi pogosto ne prepoznajo simptomov pregretja, zato jih morajo opazovati odrasli – kot smo omenili zgoraj, nenavadna tihost ali zmedenost sta lahko resnejši znak kot jok. S seboj vzemite zdravila v pediatričnih odmerkih, termometer, fiziološko raztopino za nosek pri dojenčkih in sončno zaščito z višjim faktorjem.
Starejši in kronični bolniki (sladkorna bolezen, srčno-žilna obolenja) naj s seboj vzamejo dovolj zaloge rednih zdravil za celotno potovanje, po možnosti za približno dva tedna dlje, ter zdravniško potrdilo, po možnosti v angleškem jeziku. Ker je pri starejših tveganje za vročinsko izčrpanost povečano, priporočamo, da v vročih dneh redno spodbujate pitje tekočine, tudi če žeje sami ne izražajo.
Zdravstveno zavarovanje
Potovalna lekarna ne nadomešča ustreznega zavarovanja. Znotraj EU s seboj vzemite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja (EKZZ), za potovanja izven EU pa priporočamo dodatno potovalno zdravstveno zavarovanje.
Pogoste napake pri pripravi potovalne lekarne
- Prepozna priprava, tik pred odhodom
- Neupoštevanje rokov uporabnosti
- Prenos zdravil brez originalne embalaže in navodil
- Premalo zaloge rednih zdravil
- Shranjevanje zdravil v vročem prtljažniku ali na soncu
Kaj storiti, če kljub pripravam zbolite v tujini
Če domača oskrba ne zadostuje, poiščite najbližjo lekarno ali zdravstveno ustanovo – v večini turističnih krajev osebje govori vsaj osnovno angleščino. Pri resnejših simptomih (visoka vročina, huda bolečina, težave z dihanjem, zmedenost, izguba zavesti) nemudoma poiščite nujno medicinsko pomoč ali pokličite lokalno številko za nujne primere. Priporočamo, da si pred potovanjem zabeležite telefonsko številko svojega zavarovalnega asistenčnega centra – v stresni situaciji je veliko lažje, če vam podatka ni treba iskati na hitro.
Po vrnitvi domov
Ob vrnitvi preglejte potovalno lekarno in dopolnite izdelke, ki ste jih porabili. Preverite tudi, ali je katero od zdravil med potjo prišlo v stik z vročino ali vlago na način, ki bi lahko vplival na njegovo kakovost – v tem primeru ga je bolje zamenjati z novim, tudi če rok uporabnosti še ni potekel. Če ste po vrnitvi opazili vztrajno drisko, vročino ali kožne spremembe, ki se pojavijo šele nekaj dni ali tednov po prihodu domov (kar je pri nekaterih boleznih, prenesenih z insekti, lahko značilno), o tem obvestite svojega zdravnika in omenite, kje ste potovali.
Pogosta vprašanja
Ali lahko zdravila prenašam v ročni prtljagi na letalu?
Koliko pred potovanjem naj pripravim potovalno lekarno?
Kaj storim, če mi zdravilo na dopustu zmanjka?
Ali lahko zdravila za odrasle kar prepolovim namesto otroških zdravil?
Koliko sonca je za otroka na plaži res še varnega?
Ali je vročinski udar isto kot sončarica?
Za pripravo osebne potovalne lekarne se lahko kadar koli oglasite pri nas – farmacevti vam bomo z veseljem svetovali glede na vašo destinacijo, starost potnikov in morebitna kronična obolenja.
