Nazaj v vrtec ter šolo: kako podpreti otrokovo zdravje in energijo

Vrnitev v vrtec ali šolo ni le organizacijski, temveč tudi zdravstveni izziv – otroci se po poletju znova znajdejo v tesnem stiku z veliko vrstniki, kar pomeni tudi hitrejše kroženje okužb. Pri tem pa se morajo prilagodi ponovno na ritem zgodnjega ustajanja ter opravljanja številnih obveznosti. V pomoč smo pripravili nekaj nasvetov za starše, da bi vsi skupaj imeli kar se da prijeten ter zdrav začetek novega šolskega oziroma vrtčevskega leta.

“Otrok se je vrnil iz tabora z ušmi – ali smo mi krivi?”

To vprašanje slišimo skoraj vsako leto, in odgovor je vedno enak: ne. Uši se širijo pri neposrednem stiku glav, ne glede na higieno – gre za enega največjih mitov, ki ga starši nosijo s seboj še iz lastnega otroštva. Pred prvim šolskim dnem priporočamo, da lase otroka na hitro pregledate, še posebej za ušesi in na zatilju, kjer samice najraje odlagajo gnide. Če jih odkrijete, obstaja več učinkovitih izdelkov brez recepta – pomembno je, da zdravljenje ponovite po navodilih (običajno po 7–10 dneh), saj prvi krog uniči uši, ne pa nujno vseh gnid. Priporočamo tudi, da isti dan pregledate in po potrebi obravnavate vse člane gospodinjstva, ki so bili v tesnem stiku, sicer se zna zgoditi, da se okužba v družini kar naprej vrača.

“Ali cepiva, ki jih je otrok dobil v vrtcu, še vedno veljajo, ali jih je treba obnoviti pred šolo?”

Prehod iz vrtca v prvi razred je pogosto priložnost, da starši preverijo cepilno kartico – nekatera cepljenja namreč vključujejo revakcinacijo ob vstopu v šolo. Če niste prepričani, ali je vaš otrok cepljen skladno s programom, vam lahko pri tem pomaga osebni zdravnik ali pediater.

Posebnosti pri vstopu v vrtec

Prvi vstop v vrtec je za marsikatero družino poseben izziv, saj se otrok prvič dlje časa loči od staršev, hkrati pa pride v stik z bistveno večjim številom vrstnikov in njihovih mikrobov, kot jih je bil vajen doma. Nekaj stvari, ki jih velja urediti vnaprej:

• Preverite, kateri dokumenti in potrdila so za vpis potrebni (zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka je v Sloveniji obvezen del vpisne dokumentacije) – to uredite pri pediatru.
• Vrtcu sporočite vse znane alergije, kronične bolezni ali posebnosti (na primer atopijski dermatitis, astma), skupaj z navodili, kaj storiti v primeru poslabšanja.
• Če otrok uporablja kakršno koli redno terapijo (na primer inhalator), preverite, kakšna je politika vrtca glede shranjevanja in dajanja zdravil – v vrtcih se ta pravila med seboj precej razlikujejo.
• Pripravite se na obdobje pogostejših bolezni v prvih mesecih – to je pri prvem vstopu v kolektiv še bolj izrazito kot pri kasnejši vrnitvi po poletnih počitnicah, saj imunski sistem šele “spoznava” nabor virusov, ki krožijo v skupini.

“Otrok je bil ves poletje zunaj, zdaj pa je videti, kot da neprestano prihaja domov iz vrtca prehlajen – je to normalno?”

Da, in to sliši skoraj vsak starš predšolskega otroka vsaj enkrat na leto. V prvih tednih po vrnitvi v kolektiv je povečano število okužb dihal pričakovano, saj je otrokov imunski sistem izpostavljen večjemu številu virusov naenkrat, poleg tega pa se pogosteje dotika obraza, deli igrače in preživlja čas v zaprtih prostorih. To se navadno umiri po nekaj tednih. Vmes lahko pomaga podpora imunskemu sistemu s prehranskimi dopolnili, prilagojenimi starosti otroka, ter dovolj spanja. Seveda pa lahko za močan imunski sistem veliko naredimo sami z raznovrstno prehrano ter pitjem dovolj velike količine tekočin.

Posebnosti pri vstopu ali vrnitvi v osnovno šolo

Pri šolarjih so izzivi nekoliko drugačni kot pri vrtčevskih otrocih – manj gre za prilagajanje na ločitev od staršev, več pa za organizacijo, samostojnost in nove socialne obremenitve:

• Prvošolčki potrebujejo čas, da se navadijo na daljši dan, sedenje pri pouku in nošenje šolske torbe – blage bolečine v hrbtu ali ramenih v prvih tednih niso nenavadne, a preverite, da teža torbe ne presega priporočenih okvirno 10–15 % otrokove telesne teže.
• Pri starejših otrocih, ki že imajo mobilni telefon ali preživljajo več časa pred zasloni, je smiselno pred začetkom šole ponovno vzpostaviti mejo večerne uporabe zaslonov, saj modra svetloba moti uspavanje.
• Če ima otrok očala ali kontaktne leče, poletje pogosto pomeni manj doslednosti pri nošenju – pred šolo je dober trenutek za kontrolo vida.
• Pri najstnikih velja nameniti pozornost tudi duševnemu počutju ob vrnitvi v šolski ritem, predvsem če gre za prehod na novo šolo – tesnoba pred prvim dnem je pogosta in običajno mine v prvih dneh.

Prilagoditev urnika spanja

Poletni urnik – pozno spanje, še poznejše vstajanje – se v enem dnevu redko popravi. Priporočamo, da uro vstajanja in odhoda spat začnete postopoma premikati vsaj teden do deset dni pred prvim šolskim ali vrtčevskim dnem, po približno 15 minut na dan, namesto da otroka prvo jutro zbudite uro in pol prej kot ves avgust. Pri mlajših otrocih pomaga tudi, da večerno rutino (kopanje, branje, ugašanje luči) ohranjate dosledno, saj jih to opomni, da je čas za spanje, ne glede na to, da je zunaj še svetlo.

Malica, alergije in posebne prehranske potrebe

Začetek šolskega ali vrtčevskega leta je pravi trenutek, da preverite, ali ima ustanova posodobljene informacije o otrokovih alergijah ali posebnih prehranskih potrebah (na primer celiakija, alergija na oreščke ali mleko). Pri tem je potrebno preveriti tudi zalogo zdravil, ki jih otrok potrebuje v primeru, če pride do alergijske rekacije. Ta zdravila imajo namreč velikokrat slaški rok uporabe in je potrebno zato zalogo skrbno sproti preverjati.

Enako velja za otroke z astmo – preverite, ali inhalator, ki ga imajo v šoli ali vrtcu, še ni potekel, in da je šola oziroma vrtec seznanjen z natančnimi navodili za njegovo uporabo.

Pri otrocih brez posebnih alergij je pred novim šolskim letom vseeno smiselno razmisliti o sestavi malice – redna, uravnotežena prehrana s počasi sproščajočimi ogljikovimi hidrati (polnozrnat kruh, sadje, oreščki, če ni alergij) pripomore k stabilnejši koncentraciji med poukom kot sladki prigrizki, ki dajo hiter, a kratkotrajen dvig energije.

Prva pomoč v šolski torbi

• Manjši paket obližev za odrgnine
• Vlažilni robčki
• Za alergike: pisno navodilo za vzgojiteljico ali učiteljico ter morebitno nujno zdravilo, ki ga otrok potrebuje (npr. V primeru pika žuželke)
• Steklenička za vodo – hidracija vpliva tudi na koncentracijo pri pouku, ne le na počutje

Prehod iz vrtca v prvi razred: kaj se spremeni

Marsikateri starš pozabi, da prehod iz vrtca v šolo ni le sprememba urnika, temveč tudi sprememba odgovornosti za otrokovo zdravje med dnevom. V vrtcu so vzgojitelji prvi, ki opazijo znake bolezni in obvestijo starše, v šoli pa se od otroka pričakuje več samostojnosti – da sam pove, če ga nekaj boli, da poišče učiteljico, če se ne počuti dobro, ali da si sam vzame zdravilo, če je za to usposobljen in ima dovoljenje. To je dobro vnaprej predelati z otrokom, predvsem pri tistih, ki imajo kronično bolezen ali alergijo – jasna, preprosta navodila, ki jih otrok razume in zna ponoviti, so vredna več kot najbolj podroben pisni protokol za učitelje.

Nasvet za starše, ki imajo otroke v obeh sistemih hkrati

Nemalo družin ima enega otroka v vrtcu, drugega že v šoli – v tem primeru je smiselno oba urnika prilagajanja voditi vzporedno, saj bo mlajši otrok pogosto prevzel bolezni od starejšega, ki jih ta prinese domov iz razreda. V mnogih družinah so okužbe jeseni bolj intenzivne. Ravno zato marsikateri starš pride pred začetkom septembra v lekarno z vprašanjem ali ima smisel otroku dati kaj “za odpornost” ter kaj je v takih primerih najboljše. Odgovor ni enoznačen – na voljo so prehranska dopolnila z vitamini, ki pa ne nadomestijo redne prehrane. Poleg tega je pomembno tudi dovolj spanja, gibanje na svežem zraku in uravnotežena prehrana. Pri izbiri izdelkov za podporo imunskemu sistemu vam ponavadi svetujemo glede na starost otroka.

Pogosta vprašanja

Sorodni članki

Za več nasvetov o pripravi otroka na novo sezono si oglejte tudi naš članek o nezgodah in prvi pomoči poleti, kjer najdete tudi nasvete, primerne za otroke.