Naše vsakodnevne navade, prehranjevanje, izpostavljenost stresu in gibanje pripomorejo k našemu splošnemu zdravju. Tur se na prvi pogled ne zdi pretirana tegoba in ga hitro zamenjamo za večji mozolj, a kaj ko se stanje lahko poslabša do te mere, da moramo obiskati zdravnika, ki nam mora tur kirurško odstraniti.
Kako nastane tur?
Da bi lažje preprečili ali pozdravili ture, moramo najprej razumeti, kako sploh nastanejo. Turu strokovno pravimo furunkel ali absces. Razvije se, ko bakterije, najpogosteje Staphylococcus aureus, prodrejo v kožo skozi drobne ranice, praske, pike žuželk ali pa se spustijo po dlačnem mešičku do žlez lojnic. Ko bakterije prebijejo našo zaščitno plast kože, telo takoj sproži imunski odziv in pošlje bele krvničke na mesto okužbe, da bi uničile vsiljivce. Posledica tega “boja” je nastanek gnojne vsebine, ki jo sestavljajo odmrle bakterije, bele krvničke in tkivna tekočina. Gre za rumenkasto-beli gnoj, ki se nabira pod kožo. Okuženo območje zato postane rdeče, toplo, oteklo in boleče. Majhna, občutljiva bulica se lahko hitro poveča in spremeni v večji tur, včasih celo velik kot kroglica za golf, če ga ne zdravimo pravočasno.
V nekaj dneh do dveh tednov se tur pogosto razvije do točke, ko na sredini nastane rumenkasta ali bela konica, kjer je koža tako tanka, da gnoj proseva skozi. Takrat lahko tur sam poči in se izprazni, včasih pa je potrebno obiskati zdravnika, ki pomaga pri varnem iztiskanju ali čiščenju, da prepreči zaplete.
Kako prepoznamo znake vnetja
Prepoznavanje prvih znakov vnetja, ki spremljajo tur, je zelo pomembno. S pravočasnim ukrepanjem lahko bistveno skrajšate potek in resnost okužbe. Na kaj moramo biti torej pozorni?
1. Rdečina (eritem): To je najopaznejši znak vnetja. Ko telo zazna okužbo, poveča pretok krvi na prizadeto mesto in s tem dostavi imunske celice na mesto vnetja. Zaradi razširjenih žilic postane koža na mestu tura rdeča, pri ljudeh s temnejšo poltjo pa lahko deluje temnejša ali spremenjene barve.
2. Toplota: Okuženo območje je na otip toplejše od preostale kože. To je posledica povečanega krvnega obtoka in presnovne aktivnosti na mestu okužbe, saj telo dovaja kri iz notranjosti proti površini kože.
3. Oteklina: Ko se tekočina začne nabirati v tkivu okoli okužbe, se območje napihne, postane rahlo dvignjeno in občutljivo. Včasih se oteklina razširi tudi okoli tura, kar povzroči občutek napetosti ali trdote pod kožo.
4. Bolečina: Med vnetjem telo sprošča snovi, ki dražijo živčne končiče, hkrati pa naraščajoči pritisk gnoja pod kožo še poveča občutek bolečine.
5. Omejena gibljivost: Pogosto spregledan, a pomemben znak. Zaradi bolečine in otekline lahko postane gibanje oteženo, na primer, če je tur pod pazduho, je lahko dvig roke boleč.
Z zgodnjim prepoznavanjem teh znakov lahko hitro ukrepate in preprečite, da bi se okužba poslabšala ali razširila.
Osnovna higiena kože je izrednega pomena
Natančna in redna nega kože je ena izmed najpomembnejših in najučinkovitejših metod za preprečevanje nastanka turov ter obvladovanje že prisotnih okužb. Pravilna higiena igra ključno vlogo pri krepitvi naravne zaščitne pregrade kože, saj zmanjšuje količino bakterij, ki sicer normalno živijo na površini kože in čakajo na priložnost, da povzročijo okužbo. Redna in nežna nega pripomore k splošnemu zdravju kože, ohranja njeno ravnovesje in preprečuje širjenje okužb tako na druge dele telesa kot tudi na druge ljudi. Bakterija Staphylococcus aureus, ki najpogosteje povzroča ture, je namreč zelo nalezljiva in se lahko hitro prenese s kože na kožo ali preko osebnih predmetov, kot so brisače, britvice, oblačila ali posteljnina, če jih delimo z okuženo osebo.
Pravilno umivanje obraza vsak dan
Redna in pravilna rutina čiščenja obraza je ključnega pomena za preprečevanje pojava turov na obrazu, vratu in zgornjem delu telesa. Ljudem vedno svetujemo, naj obraz umivajo dvakrat na dan, torej zjutraj in zvečer, z mlačno vodo in nežnim, pH-uravnoteženim čistilom, ki učinkovito odstrani nečistoče, odvečno maščobo, odmrle kožne celice in bakterije, ne da bi pri tem porušilo naravno zaščitno plast kože ali povzročilo draženje.
Pri umivanju je pomembna izbira izdelkov, pa tudi način umivanja obraza. Najprej obraz navlažimo z mlačno vodo. Previsoka temperatura vode namreč lahko povzroči izsušenost in dodatno vnetje. Nato nanesemo majhno količino čistila na konice prstov in ga nežno vmasiramo v kožo s krožnimi gibi. Posebno pozornost namenite T-predelu (čelo, nos, brada), lasni meji in čeljustni liniji, kjer se najpogosteje nabirajo maščoba in bakterije. Izogibajte se grobemu drgnjenju ali uporabi abrazivnih gobic, saj lahko povzročijo drobne poškodbe kože, skozi katere bakterije lažje prodrejo.
Ko obraz temeljito očistite, ga dobro sperite z mlačno vodo in se prepričajte, da na koži ne ostanejo ostanki čistila. Nato obraz nežno popivnajte (nikoli ne drgnite) s čisto, mehko brisačo, ki jo uporabljate izključno za obraz in jo redno perete v vroči vodi, da preprečite razmnoževanje bakterij.
Čiste roke
Pravilno umivanje rok je v resnici eno najučinkovitejših orodij za preprečevanje ne le turov, temveč tudi številnih drugih okužb. Kljub temu nas v lekarni vedno znova preseneča, koliko ljudi še vedno podcenjuje pomen čistih rok ali jih ne umiva tako pogosto in temeljito, kot bi bilo treba, še posebej v trenutkih, ko je higiena rok najbolj ključna.
Z rokami se čez dan dotikamo neštetih površin, na katerih so prisotne bakterije. Ko se nato z rokami dotaknemo obraza, popraskamo kožo ali uporabljamo kozmetične izdelke, ne da bi si predhodno umili roke, bakterije zlahka prenesemo na kožo, kjer lahko povzročijo okužbo. Zato je redno in temeljito umivanje rok izjemno pomembno. Vedno uporabite milo in toplo vodo ter roke umivajte vsaj 20 sekund. Roke je treba vedno umiti pred in po dotikanju kože, kjer je tur ali kjer se tur šele razvija, pred in po nanašanju mazil ali menjavi povojev, pred jedjo ali pripravo hrane, po uporabi stranišča, po kašljanju ali kihanju v roke, ter po dotikanju potencialno onesnaženih površin.
Kako pravilno umijemo roke? Najprej roke zmočimo pod čisto tekočo vodo, nato nanesemo milo in jih temeljito podrgnemo, da nastane pena. Ne pozabite očistiti zgornje strani rok, medprstnega prostora, pod nohti (kjer se skriva največ bakterij) in tudi zapestja. Milo nato temeljito sperite s čisto tekočo vodo in roki osušite s čisto brisačo ali suhim zrakom iz sušilnika.
Nežno čiščenje kože brez draženja
Čeprav je čistoča kože izjemno pomembna, vedno poudarjamo, da je treba najti pravo ravnovesje med tem, da kožo ohranjamo čisto in tem, da je ne čistimo pretirano ali z agresivnimi izdelki, ki lahko poškodujejo njeno zaščitno pregrado. Pretirano čiščenje lahko odstrani tudi koristne mikroorganizme, ki pomagajo ščititi kožo pred škodljivimi bakterijami, ter povzroči draženje in izsušenost, kar paradoksalno poveča tveganje za okužbo namesto da bi ga zmanjšalo.
Koža ima namreč svoj naravni mikrobiom. To je zapleten ekosistem koristnih bakterij, gliv in drugih mikroorganizmov, ki skrbijo za ravnovesje in zdravje kože ter tekmujejo s škodljivimi bakterijami za prostor in hranila. Če to občutljivo ravnovesje porušimo s prepogostim umivanjem, agresivnimi antibakterijskimi mili ali grobim drgnjenjem, lahko kožo nehote naredimo bolj ranljivo za bakterije, ki povzročajo ture. Priporočamo uporabo blagih, neodišavljenih čistil z rahlo kislim pH, ki ustreza naravnemu pH kože. Izogibajte se izdelkom, ki vsebujejo sulfate, alkohol ali močne dišave, saj lahko povzročijo draženje. Prav tako se vzdržite grobega drgnjenja in uporabe hrapavih brisač, gobic ali piling krtačk, še posebej na mestih, kjer se ture pogosto pojavljajo ali kjer je koža že vneta. Mehansko draženje lahko dodatno poškoduje kožno pregrado in celo razširi bakterije na druge dele kože.
Kako lahko tur zdravimo doma
Pri manjših turih, ki niso na obrazu ali na posebej občutljivih delih telesa, je domače zdravljenje pogosto dovolj, da se okužba pozdravi in koža zaceli. Vendar pa je izjemno pomembno, da razumete ne samo, kaj morate storiti, temveč tudi česa nikakor ne smete početi. Nepravilno ravnanje lahko namreč povzroči zaplete od širjenja okužbe v globlja tkiva do bakteriemije (prisotnosti bakterij v krvi) ali celo trajnih brazgotin.
Topli in hladni obkladki doma
Topli, vlažni obkladki so temelj domačega zdravljenja turov in jih dermatologi po vsem svetu močno priporočajo. Nežna toplota ima namreč več blagodejnih učinkov, saj pomaga pospešiti celjenje, blaži bolečino in spodbuja naravno praznjenje tura. Ko na tur položimo topel obkladek, se žile razširijo, kar poveča pretok krvi na prizadeto območje. Tako telo tja dostavi več belih krvničk in hranilnih snovi, ki pomagajo v boju proti okužbi. Toplota tudi zmehča kožo nad turom, kar lahko spodbuja, da ta dozori in se sam izprazni.
Za pravilno uporabo toplega obkladka najprej temeljito umijte roke, nato namočite čisto krpo v toplo vodo, temperatura naj bo prijetno topla na dotik, ne pa tako visoka, da bi povzročila pekoč občutek ali dodatno vnetje. Krpo ožemite, da odstranite odvečno vodo, in jo položite na tur za 10 do 15 minut. Postopek ponovite tri do štirikrat na dan. Po vsaki uporabi krpo operite v vroči vodi, da preprečite širjenje bakterij.
Pomembno je vedeti, da so topli obkladki priporočljivi pri aktivnih turih, hladni obkladki pa v tem primeru niso primerni, saj mraz povzroči zoženje žil, s tem zmanjša pretok krvi in upočasni delovanje imunskega sistema. Hladna terapija se lahko uporabi le po navodilih zdravnika, na primer po tem, ko je tur strokovno izpraznjen, da bi se zmanjšala bolečina ali oteklina.
Kreme proti bakterijam in vnetju
Ko zaključite s toplimi obkladki in je koža popolnoma suha, lahko na mesto tura nanesete protivnetno mazilo brez recepta. Vendar je pomembno razumeti, da imajo tovrstna mazila svoje omejitve, običajno ne prodrejo dovolj globoko v kožo, da bi dosegla sam žep z gnojem, kjer se bakterije nahajajo. Zato so pri močnejših ali trdovratnih okužbah pogosto potrebni antibiotiki v obliki tablet, ki jih predpiše zdravnik. Mazilo je treba nanesti v tankem sloju na čisto, suho kožo, po navodilih proizvajalca, običajno dva do trikrat na dan.
Nekateri bolniki uporabljajo tudi protivnetne kreme z močnejšimi učinkovinami v nizki koncentraciji, saj te lahko močneje in hitreje zmanjšajo oteklino in srbečico. Vendar jih je treba uporabljati zmerno in le kratek čas, ker lahko dolgotrajna uporaba stanjša kožo in upočasni celjenje. Takšne kreme nikoli ne smete nanašati na odprto ali aktivno tekočo rano brez predhodnega posveta z zdravnikom. Dostopne so samo po posvetu z zdravnikom ter predpisa recepta.
Preizkušeni pripravki iz lekarne
Poleg antibiotičnih mazil lahko pri celjenju tura pomagajo tudi drugi lekarniški izdelki, če jih uporabljamo pravilno in kot del celostnega pristopa k zdravljenju. Pred uporabo novih izdelkov je vedno priporočljivo, da se posvetujete s farmacevtom ali zdravnikom, saj vam lahko svetujemo, kaj je najprimerneje za vašo kožo in stanje tura.
Za lajšanje bolečine in vnetja so zelo učinkovita protibolečinska zdravila brez recepta, kot so paracetamol ali nesteroidna protivnetna zdravila, na primer ibuprofen in naproksen.Ta zdravila pomagajo zmanjšati bolečino, toploto in oteklino, ki spremljajo ture, hkrati pa tudi ublažijo splošno vnetje v telesu. Vedno jih je treba jemati v skladu z navodili na embalaži, paziti na največji dovoljeni dnevni odmerek in upoštevati morebitne interakcije z drugimi zdravili.
Ne smemo pozabiti tudi na osnovno podporo telesu od znotraj. Zadostna hidracija je zelo pomembna. Pitje dovolj vode čez dan pomaga imunskemu sistemu učinkoviteje delovati ter pospešuje izločanje toksinov in bakterijskih ostankov iz telesa preko ledvic in sečil.
Sodobne metode odpravljanja turov (laserji in svetlobna zdravljenja)
Čeprav so laserske in svetlobne terapije močno spremenile področje dermatologije in estetske medicine, je pomembno jasno pojasniti njihovo vlogo pri zdravljenju turov, predvsem zato, da se izognemo napačnim predstavam o tem, za kaj so dejansko primerne. Te napredne tehnologije sicer prinašajo izjemne koristi pri številnih kožnih težavah, vendar niso namenjene zdravljenju aktivnih, okuženih turov. Njihova vloga je predvsem v preprečevanju ponavljajočih se turov v določenih primerih.
Odstranjevanje dlak z laserjem se je pokazalo kot koristno pri ljudeh, ki trpijo za ponavljajočimi se turi na območjih, kjer se dlačni mešički pogosto vnamejo, zlasti pri boleznih kot so kronična stanja z bolečimi, ponavljajočimi se turi na predelih z znojnimi žlezami: pod pazduhami, v dimljah in na zadnjici. S trajnim zmanjšanjem rasti dlak in s selektivnim uničenjem dlačnih mešičkov laser zmanjša mesta, kjer se okužbe običajno začnejo.
Možna je tudi terapija z rdečo svetlobo oziroma nizkoenergijska laserska terapija (LLLT), ki deluje na celični presnovi in lahko pospeši celjenje ran ter zmanjša vnetje. Prve študije kažejo, da lahko določene valovne dolžine svetlobe pomagajo pri celjenju okužb kože, ki jih povzroča Staphylococcus aureus, saj spodbujajo nastajanje novih žil in obnovo tkiva.
Kljub temu te terapije niso del standardnega zdravljenja preprostih turov in se jih je treba lotiti le pod vodstvom usposobljenega zdravstvenega strokovnjaka, ki lahko presodi, ali so primerne za vaš primer.
Kemični piligi
Pomembno je poudariti, da kemični pilingi, pri katerih se na kožo nanašajo posebne kemične raztopine za nadzorovano odstranjevanje odmrlih in poškodovanih celic, niso primerni za zdravljenje aktivnih turov ali bakterijskih okužb. Pravzaprav lahko nanos pilinga na okuženo kožo stanje celo poslabša, povzroči širjenje bakterij in privede do resnih zapletov, kot so brazgotinjenje ali celo sistemska okužba.
Kemični pilingi so sicer odlično estetsko zdravljenje za številne druge težave s kožo, med drugim za akne, pigmentne madeže, drobne gubice, sončne poškodbe in neenakomerno teksturo kože. Delujejo tako, da pospešujejo obnavljanje celic in spodbujajo nastajanje kolagena v globljih plasteh kože. A tovrstni posegi so primerni le za zdravo, neokuženo kožo in jih smejo izvajati usposobljeni strokovnjaki, kot so dermatologi ali licencirani kozmetologi pod zdravniškim nadzorom. Za tiste, ki so ture že uspešno pozdravili, a so jim po celjenju ostale temne lise ali površinske brazgotine, pa je lahko kemični piling zelo dobra možnost, vendar šele, ko je okužba popolnoma pozdravljena in se je koža povsem obnovila, kar običajno traja nekaj tednov do mesecev po izginotju tura. Dermatolog bo na podlagi tipa kože, resnosti pigmentacije ali brazgotin in splošnega stanja kože priporočil najprimernejšo vrsto in globino pilinga.
Česa pri zdravljenju turov ne smemo delati
Nekatera dejanja, ki se morda zdijo logična ali “pametna”, lahko v resnici povzročijo resne zaplete in iz preproste, lokalne okužbe ustvarijo nevarno stanje, ki zahteva nujno zdravniško pomoč.
Najpomembnejše pravilo, ki ga vedno poudarjamo, je, da nikoli ne poskušajte tura stisniti, preluknjati, predrti ali odpreti sami. Takšno ravnanje v nepravih pogojih in z nečistimi pripomočki lahko povzroči, da se okužba razširi globlje v tkivo, bakterije pa lahko celo vstopijo v krvni obtok, kar v najhujših primerih vodi do tudi do sepse. Poleg tega lahko okužba zajame večji del kože in pusti vidne brazgotine, ki bi se jim z ustreznim zdravljenjem dalo izogniti.
Medtem, ko imate tur ali se ta celi, nikoli ne delite osebnih predmetov kot so brisače, britvice, krpe, oblačila ali posteljnina z drugimi, saj so bakterije Staphylococcus aureus zelo nalezljive in se zlahka prenesejo preko kontaminiranih predmetov. Izogibajte se tudi dejavnostim, kjer bi se okužba lahko širila, kot so plavanje v javnih bazenih, uporaba savn ali masažnih kadi, kontaktni športi ali druge oblike tesnega telesnega stika, dokler se tur popolnoma ne pozdravi.
Pomembno je tudi, da tura ne pokrivate s tesnimi, nepropustnimi povoji ali oblačili, saj takšna topla in vlažna okolja pospešujejo rast bakterij. Če je treba tur prekriti (kar je običajno priporočljivo, da se okužba ne širi), uporabite ohlapne, zračne povoje ali sterilno gazo, ki omogočajo kroženje zraka, a hkrati ščitijo druge pred stikom z okuženim mestom. Povoj zamenjajte enkrat do dvakrat na dan oziroma takoj, ko se navlaži ali umaže z izcedkom.
Kako preprečimo nastanek novih turov
Preprečevanje je vedno boljše kot zdravljenje in na srečo obstaja veliko preverjenih načinov, kako lahko močno zmanjšate tveganje za nastanek turov, še posebej, če ste jih v preteklosti že imeli in se bojite, da bi se ponovili. Ti preventivni ukrepi delujejo na več ravneh: krepijo imunski sistem, pomagajo ohranjati zdravo kožno pregrado, zmanjšujejo prisotnost bakterij na koži ter upoštevajo okoljske dejavnike, ki lahko prispevajo k razvoju turov.
Pravilna prehrana
Prehrana ima izjemno pomembno vlogo pri krepitvi imunskega sistema, ki nas ščiti pred bakterijskimi okužbami. Številne znanstvene raziskave so pokazale jasno povezavo med pomanjkanjem določenih hranil in pogostejšim pojavljanjem okužb kože, vključno s turi. Zato pri ljudeh, ki se soočajo s ponavljajočimi se turi, vedno priporočamo, da preverijo tudi svoje prehranske navade.
Eden ključnih vitaminov za zdravo kožo je vitamin A, ki pomaga ohranjati zdrave kožne in sluznične celice ter podpira delovanje imunskega sistema. Najdemo ga v sladkem krompirju, korenju, špinači, ohrovtu in drugih oranžno obarvanih vrstah sadja in zelenjave, ki vsebujejo beta-karoten, iz katerega telo samo tvori vitamin A. Pomanjkanje vitamina A lahko povzroči suho, luskasto kožo, ki je bolj dovzetna za bakterijske okužbe.
Pomemben je tudi vitamin C, močan antioksidant, ki krepi imunski sistem, pospešuje celjenje ran in pomaga ohranjati zdravo strukturo kože. Dobimo ga v citrusih, jagodah, papriki, brokoliju in paradižniku. Če ga s prehrano ne zaužijemo dovolj, je dopolnjevanje lahko koristno, vendar je najbolje, da vitamine vnašamo s polnovredno hrano, saj ta vsebuje še druge naravne spojine, ki delujejo sinergistično.
Tudi vitamin D ima pomembno vlogo, saj uravnava delovanje imunskega sistema in ima antibakterijske lastnosti. Veliko ljudi ga ima premalo, saj je tvorba vitamina D odvisna od izpostavljenosti soncu, ki pa je pogosto omejena zaradi geografskega položaja, življenjskega sloga ali barve kože. Zato je priporočljivo uživati živila, bogata z vitaminom D, kot so mastne ribe (losos, skuša, sardine), jajčni rumenjaki in obogateni mlečni izdelki, po potrebi pa tudi prehranska dopolnila.
Med minerali je ključen cink, ki je nujen za delovanje imunskega sistema in celjenje ran. Najdemo ga v mesu, školjkah, stročnicah, semenih, oreščkih in polnozrnatih žitih. Pomanjkanje cinka lahko povzroči počasnejše celjenje in oslabi imunski odziv.
Koristne so tudi omega-3 maščobne kisline, ki pomagajo zmanjševati kronična vnetja v telesu in s tem zmanjšajo dovzetnost za okužbe. Najdemo jih v mastnih ribah, orehih, lanenih in chia semenih.
Nazadnje je pomembno tudi uravnavanje krvnega sladkorja, saj nihanja vplivajo na vnetne procese v telesu. Prehrana naj temelji na živilih z nizkim glikemičnim indeksom, polnozrnatih žitih, pustih beljakovinah in obilju zelenjave, medtem ko je dobro omejiti predelane ogljikove hidrate, sladkor in industrijsko predelano hrano. Tako lahko telo ohranja stabilen imunski odziv in bolj učinkovito preprečuje nastanek novih turov.
Stres
Povezava med psihološkim stresom in okužbami kože, vključno s turi, je dobro raziskana in potrjena v številnih medicinskih študijah. Dokazi jasno kažejo, da kronični stres oslabi imunski sistem prek zapletenega sistema odzivov, v katere so vključene osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HPA), simpatični živčni sistem ter mreža hormonov, živčnih prenašalcev in imunskih signalnih molekul, ki skupaj uravnavajo obrambo našega telesa.
Ko smo dlje časa izpostavljeni stresu zaradi službe, medosebnih odnosov, finančnih skrbi ali drugih življenjskih okoliščin, telo sprošča večje količine kortizola in adrenalina. Če so ti hormoni v krvi povišani dlje časa, začnejo zavirati imunske procese: zmanjšajo tvorbo antibakterijskih snovi v koži, oslabijo delovanje belih krvničk in poslabšajo zaščitno funkcijo kože. Zaradi tega se bakterije, kot je Staphylococcus aureus, lažje razmnožujejo in povzročijo okužbo.
Poleg tega stres pogosto vodi tudi do vedenjskih sprememb, ki same po sebi povečajo tveganje za okužbe; na primer slabši spanec, neustrezna prehrana, manj skrbna higiena ter pogostejše dotikanje ali praskanje kože, kar vse skupaj oslabi naravno obrambo telesa.
Zato so tehnike za obvladovanje stresa ključni del ne le duševnega, ampak tudi kožnega zdravja. Priporočljivo je redno vključevanje telesne aktivnosti v naš vsakdan, saj s tem dokazano krepimo imunski sistem in vplivamo na zniževanje ravni stresnih hormonov. Vse bolj pa je priporočeno izvajanje vaj čuječnosti (mindfulness), joge, dihalnih vaj, progresivno sproščanje mišic ter seveda preprosto druženje in dejavnosti, ki nam prinašajo veselje.
Enako pomembna je zadostna količina spanja, za odraslo osebo je priporočeno od 7 do 9 ur kakovostnega počitka na noč. Veliko pomagata tudi podpora družine in prijateljev ali pogovor v skupinah za samopomoč. Če je stres dolgotrajen in povzroča težave, pa je dobro poiskati pomoč psihologa, psihiatra ali terapevta, ki nam lahko pomagajo z dokazanimi tehnikami obvladovanja stresa, tesnobe ali depresije.
Redna menjava posteljnine in čista okolica
Ohranjanje čistega bivalnega okolja, predvsem pri predmetih, ki so v neposrednem stiku s kožo, je ključnega pomena za preprečevanje širjenja in ponavljanja turov. Onesnažene tkanine in površine namreč lahko delujejo kot rezervoar bakterij Staphylococcus aureus, ki se lahko znova prenesejo na kožo tudi potem, ko je okužba že pozdravljena.
Posteljnina, vključno s prevlekami, rjuhami in odejami, naj se pere vsaj enkrat na teden v vroči vodi (najmanj 60 °C) z običajnim pralnim praškom. V primeru prisotne aktivne okužbe oziroma se slednje pogosto ponavljajo, je priporočljivo, da posteljnino peremo še pogosteje, vsakih dva do tri dni, da se zmanjša kopičenje bakterij.
Tudi brisače (tako za telo kot za roke) ne smejo krožiti med družinskimi člani in jih je treba oprati po dveh do treh uporabah, prav tako v vroči vodi.
Oblačila, ki pridejo v stik s turi ali z deli telesa, kjer se ti pojavljajo kot so spodnje perilo, športna oblačila ali majice, ki drgnejo ob prizadeto območje, je potrebno brez izjeme oprati po vsaki uporabi. Izogibajte se nošenju istih oblačil več dni zapored, še posebej, če so prišla v stik z izcedkom ali okuženim mestom.
Kdaj je potreben obisk pri dermatologu
Čeprav je veliko manjših in enostavnih turov mogoče uspešno pozdraviti doma s toplimi obkladki in ustrezno higieno, obstaja več primerov, ko je zdravniški pregled nujno potreben, da se preprečijo zapleti in zagotovi pravilno celjenje.
Obiščite dermatologa ali osebnega zdravnika, če se tur ne začne izboljševati v enem do dveh tednih, kljub doslednemu domačemu zdravljenju. Takšni trdovratni turi pogosto zahtevajo zdravniški poseg in morda tudi antibiotično zdravljenje, da se okužba popolnoma pozdravi.
Takoj poiščite zdravniško pomoč, če se pojavijo vročina (nad 38 °C), mrzlica, utrujenost ali občutek splošne slabosti, saj to lahko pomeni, da se je okužba razširila izven lokalnega območja in morda vstopila v krvni obtok, kar lahko vodi do resnih zapletov. Posebno previdnost zahtevajo turi, ki se pojavijo na nevarnejših predelih telesa, kot so obraz (zlasti v območju med nosom in zgornjo ustnico, kjer lahko okužba potuje po žilah proti možganom), ob hrbtenici ali v dimljah. Okužbe na teh mestih imajo večje tveganje za zaplete in običajno zahtevajo strokovno zdravljenje.
Če opazite rdeče črte, ki se širijo iz tura proti zunanjemu delu kože, je to opozorilni znak, da se okužba širi po limfnem sistemu, v tem primeru je potreben takojšen obisk zdravnika. Bolniki z oslabelim imunskim sistemom, na primer tisti s sladkorno boleznijo, AIDS-om, rakavimi obolenji, kronično ledvično boleznijo ali tisti, ki se zdravijo s kortikosteroidi, kemoterapijo ali imunosupresivi, morajo ob pojavu tura vedno poiskati zdravniško pomoč, saj imajo večje tveganje za resne okužbe in zaplete.
Če se turi pogosto ponavljajo in jih zasledite na istem mestu oziroma na več delih telesa hkrati, je to lahko znak, da ste kronični nosilec bakterije Staphylococcus aureus (bakterije, ki živi na koži ali v nosni votlini) ali da imate motnjo v delovanju imunskega sistema. Dermatolog lahko na podlagi posebnih testov predvidi vašo ogroženost in pripravi celostni načrt zdravljenja, ki lahko vključuje posebna antibakterijska mila, mazila za nos ali v določenih primerih celo preventivno antibiotično terapijo.
Če se razvije karbunkel (skupek več med seboj povezanih turov) ali če je tur zelo velik, boleč ali ovira gibanje in vsakodnevno delovanje, je nujno potrebno strokovno zdravljenje. V teh primerih zdravnik običajno opravi rez in drenažo v sterilnih pogojih, po potrebi predpiše antibiotike in poskrbi za ustrezno lajšanje bolečine. Tako se preprečijo resni zapleti, kot so celulitis, abscesi v globljih tkivih, sepsa ali celo vnetje srčnih zaklopk (endokarditis), ki so redki, a lahko življenjsko nevarni in zahtevajo hospitalizacijo.
Uspešno zdravljenje in preprečevanje turov zahteva celosten pristop, ki vključuje takojšnje ukrepanje z domačo lekarno, dosledno higieno, uravnoteženo prehrano, obvladovanje stresa ter pravočasno zdravniško pomoč, kadar je ta potrebna. Če redno sledite tem priporočilom in redno obiskujete zdravnika, lahko močno zmanjšate pogostost in resnost turov, hkrati pa krepite zdravje kože in imunskega sistema za dolgoročno dobro počutje.
