Lepo vreme in prijetne temperature nas vabijo k aktivnostim v naravi z našimi kosmatinci, vendar ne smemo pozabiti na zajedavce, ki so v tem delu leta na vrhuncu svoje aktivnosti. V mislih imamo predvsem klope in bolhe, torej težave, s katerimi se srečujemo vsi lastniki psov in mačk.
Kaj so zajedalci in zakaj so problem?
Zajedalci so organizmi, ki živijo na ali v telesu živali in se prehranjujejo na njihov račun. Pri psih in mačkah jih delimo na zunanje (ektoparazite) in notranje (endoparazite). Med zunanje spadajo klopi, bolhe in uši, med notranje pa različni črevesni paraziti, kot so gliste in trakulje. Zajedalci niso le neprijetna nadloga, saj lahko predstavljajo tudi resno tveganje za zdravje živali, v nekaterih primerih pa tudi za ljudi.
Najpogostejši zunanji zajedalci; klopi
Klopi so verjetno najbolj znani zajedalci. Aktivni so predvsem v toplejših mesecih, najdemo pa jih v travi, grmovju in gozdu. Klope po negativnem vplivu na zdravje ljudi prekašajo samo še komarji in tudi pri psih ni nič drugače. Prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni, ki lahko resno ogrozijo zdravje naših ljubljenčkov. Večina klopov na gostitelja preži na izpostavljenih mestih, na primer na vrhu travnih bilk ali grmovja. Zato je zelo pomembno, da psa po vsakem sprehodu pregledamo in odstranimo klope.
Še neprisesani klopi na živali so nevarni tudi za ljudi, saj ista vrsta klopov (t.i. gozdni klop) zajeda tako pse in mačke kot ljudi. Klopa najlaže odstranimo s posebno pinceto, tako da ga primemo čim bližje glavi. Uporaba olja se odsvetuje, saj lahko klop refleksno izloči še več sline, kar poveča možnost za okužbo. Če želimo svojega ljubljenčka dobro zaščititi, moramo zaščito uporabljati vse leto, saj so klopi pri nas aktivni že pri 5 °C.
Kako pravilno odstranimo klopa?
Ko pri psu ali mački opazimo klopa, je pomembno, da ukrepamo hitro, vendar mirno in pravilno. Nepravilno odstranjevanje lahko namreč poveča tveganje za prenos bolezni ali povzroči vnetje na mestu ugriza. Najbolje je uporabiti pinceto s tanko konico ali poseben pripomoček za odstranjevanje klopov, ki ga lahko dobite tudi v lekarni. Klopa primemo čim bližje koži, torej pri njegovem ustnem delu, in ga z enakomernim, nežnim potegom izvlečemo. Pomembno je, da vlečemo naravnost navzgor, brez sunkovitih gibov.
Pri tem se je treba izogniti nekaterim pogostim napakam. Klopa ne smemo vrteti, stiskati ali z njim manipulirati, saj lahko to povzroči, da izloči več sline ali vsebine v rano, kar poveča tveganje za okužbo. Prav tako ni priporočljivo uporabljati olja, alkohola, krem ali drugih sredstev pred odstranitvijo, saj lahko klopa dodatno razdražimo.
Ko klopa odstranimo, mesto ugriza nežno očistimo in razkužimo. Nato nekaj dni opazujemo, ali se pojavijo znaki vnetja, rdečina ali oteklina. Če se zgodi, da del klopa ostane v koži, ali če nismo prepričani, ali smo ga odstranili v celoti, je smiselno poiskati nasvet veterinarja. Prav tako je priporočljivo biti pozoren na splošno počutje živali v naslednjih dneh; morebitna utrujenost, izguba apetita ali nenavadno vedenje so lahko znaki okužbe.
Kateri so znaki za alarm?
V sezoni klopov je zelo pomembno, da svojega psa pozorno opazujemo. Klopno prenosljive bolezni se namreč pogosto ne pokažejo takoj po ugrizu, temveč lahko mine več dni ali celo tednov, preden opazimo prve znake. Če opazite, da se vaš pes nenadoma vede drugače, tega ne pripisujte zgolj utrujenosti ali slabemu dnevu. Določeni simptomi so lahko jasen znak, da je potreben obisk veterinarja.
Med najpogostejše opozorilne znake sodijo:
- apatičnost in brezvoljnost,
- povišana telesna temperatura,
- izguba apetita,
- bruhanje ali driska,
- šepanje ali okorelost.
Če opazite enega ali več teh simptomov, je pomembno, da ne odlašate z obiskom pri veterinarju. Zgodnja diagnostika je ključna, saj veterinarji ob pravočasnem ukrepanju večino klopno prenosljivih bolezni uspešno zdravijo. Če pa bolezen ostane neprepoznana in nezdravljena, lahko resno vpliva na kakovost življenja vašega psa. V Sloveniji je problem še posebej izrazit, saj strokovnjaki ocenjujejo, da je približno polovica klopov okuženih z bakterijo borelijo. Najpogostejši prenašalec je klop vrste Ixodes ricinus, ki je tudi najbolj razširjen v našem okolju.
Lymska borelioza pri psih najpogosteje prizadene sklepe, zato lastniki pogosto najprej opazijo šepanje ali težave pri gibanju. Pes lahko deluje utrujen, ima povišano telesno temperaturo ali kaže splošno slabo počutje.
V redkejših, a resnejših primerih lahko bolezen prizadene tudi:
- srce (vnetje srčne mišice),
- ledvice (resne okvare),
- živčni sistem.
Težava pri boreliozi je, da so simptomi pogosto nespecifični in se lahko razlikujejo od psa do psa, zato je bolezen včasih težje prepoznati.
Majhne, a zelo nadležne bolhe
Bolhe so majhni insekti, ki so stalno v gibanju. V nasprotju s klopi, ki se po ugrizu ne premikajo več, lahko žival ugriznejo večstokrat v enem dnevu, kar povzroča zelo neprijetno draženje in srbenje.
Majhen parazit, velik problem
Bolhe so majhne, temne žuželke, ki se hitro premikajo po koži živali. Pogosto jih sploh ne opazimo neposredno, temveč zaznamo njihove znake. Psi ali mačke lahko zelo pogosto razvijejo alergijo na bolšjo slino, ki je v veterinarski praksi najpogosteje opisana alergijska reakcija pri psih in mačkah. Pri manjših živalih v najhujših primerih s pitjem krvi povzročijo slabokrvnost, prenašajo pa tudi nevarne bakterijske bolezni in najpogostejšo pasjo trakuljo.
Zaradi načina razmnoževanja so bolhe tudi velik higienski problem, zlasti če si s psi in mačkami delimo bivalne prostore. Kar 95 % bolh namreč predstavljajo razvojne oblike, ki so po vseh prostorih, kjer se žival giblje. Bolhe gredo lahko s psov na mačke in obratno, saj niso vrstno specifični zajedavci. Zdravilo, ki uničuje bolhe in učinkuje tudi na njihove razvojne oblike, moramo nanesti na žival, zelo pomembna pa je tudi ustrezna skrb za bivalni prostor živali.
Kako prepoznamo bolhe?
Bolhe pri psih in mačkah pogosto ne opazimo takoj, saj so zelo majhne, hitre in se spretno skrivajo v kožuhu. Veliko lastnikov najprej opazi spremembo v vedenju živali, šele nato same zajedalce. Eden prvih znakov je običajno izrazitejše praskanje, grizenje ali lizanje določenih delov telesa, predvsem okoli vratu, hrbta, repa in zadnjega dela telesa. Žival je lahko nemirna, se pogosteje obrača proti koži ali se drgne ob pohištvo in tla.
Pri natančnejšem pregledu dlake lahko včasih opazimo drobne temne pikice, ki niso umazanija, ampak bolšji iztrebki. Ti so eden najbolj značilnih znakov prisotnosti bolh. Najlažje jih opazimo, če žival skrtačimo nad svetlo podlago ali papirjem. Če te temne delce nato damo na vlažen robček ali papirnato brisačko, se pogosto obarvajo rdečkasto-rjavo, saj vsebujejo prebavljeno kri.
Včasih lahko opazimo tudi same bolhe. Gre za drobne, temnorjave žuželke, ki se hitro premikajo po koži in dlaki. Zaradi njihove hitrosti jih lastniki pogosto težko ujamejo ali vidijo, še posebej pri živalih z gosto dlako. Pri mačkah so bolhe še posebej neopazne, ker se mačke zelo pogosto in temeljito negujejo, zato se lahko okužba skriva dlje časa.
Poleg srbečice se lahko pojavijo tudi spremembe na koži. Ta je lahko pordela, občutljiva ali razdražena. Pri nekaterih psih in mačkah pride do izpadanja dlake, predvsem zaradi stalnega praskanja in grizenja. Koža se lahko začne luščiti, na njej pa se lahko pojavijo tudi drobne ranice ali kraste.
Ali so bolhe nevarne?
Bolhe niso problem le zaradi ugrizov. Lahko so tudi prenašalci drugih parazitov, predvsem trakulj. Žival se lahko okuži, ko med nego pogoltne bolho, ki vsebuje ličinke trakulje. Tako se težava z zunanjimi zajedalci hitro spremeni v notranjo okužbo. Pri močnejših okužbah, zlasti pri mladičih, manjših ali oslabljenih živalih, lahko bolhe povzročijo tudi slabokrvnost (anemijo). Ker se hranijo s krvjo, večje število bolh pomeni večjo izgubo krvi, kar lahko vodi v utrujenost, bledico in splošno oslabelost.
Poleg fizičnih težav bolhe vplivajo tudi na splošno počutje živali. Nenehno srbenje, nelagodje in moten spanec lahko povzročijo stres, razdražljivost in spremembe v vedenju. Žival je lahko manj igriva, bolj nemirna ali celo apatična. Ne smemo pa pozabiti niti na vpliv na ljudi. Bolhe lahko ugriznejo tudi človeka, najpogosteje na nogah, gležnjih ali rokah. Ugrizi povzročajo srbeče rdeče izpuščaje, ki so lahko zelo neprijetni, zlasti pri občutljivejših posameznikih. Bolhe niso le težava živali, temveč celotnega doma. Ker se hitro razmnožujejo in širijo po okolju, je pomembno, da jih obravnavamo resno in ukrepamo takoj, ko jih opazimo.
Kako preprečimo bolhe in klope?
Ko govorimo o zaščiti pred zajedalci, vedno poudarimo, da je preventiva najpomembnejši korak. Tako bolhe kot klopi so zelo razširjeni in se jim v naravi težko popolnoma izognemo, lahko pa z doslednimi ukrepi močno zmanjšamo tveganje za okužbo.
Redna uporaba zaščitnih sredstev
Osnova zaščite je redna uporaba antiparazitikov, ki delujejo proti bolham in klopom. Na voljo so različne oblike; ampule (spot-on), tablete in ovratnice, vsaka s svojimi prednostmi. Izbira je odvisna od življenjskega sloga živali, njenega okolja in individualnih potreb. Ključno pa je, da zaščito uporabljamo redno in v skladu z navodili, ne le občasno ali šele takrat, ko opazimo težavo.
Pomembno je razumeti, da zaščita ni potrebna samo v poletnih mesecih. Klopi so sicer najbolj aktivni od pomladi do jeseni, vendar jih lahko ob milejših zimah najdemo tudi izven sezone. Bolhe pa lahko preživijo in se razmnožujejo v notranjih prostorih skozi vse leto. Zato je celostna zaščita smiselna praktično vse leto.
Velik pomen ima tudi redno pregledovanje živali. Po vsakem sprehodu, zlasti v naravi, je priporočljivo pregledati kožuh psa ali mačke, predvsem na predelih, kjer se klopi najraje pritrdijo (glava, ušesa, vrat, pazduhe, dimlje). Zgodnje odkrivanje klopa zmanjša tveganje za prenos bolezni.
Pri bolhah pa ne smemo pozabiti na okolje. Jajčeca in ličinke se skrivajo v preprogah, ležiščih in oblazinjenem pohištvu, zato je redno sesanje in pranje ključnega pomena. Če je prišlo do okužbe, je treba vedno obravnavati tako žival kot prostor, v katerem živi.
Dodatno lahko tveganje zmanjšamo z:
- omejevanjem stika z okuženimi živalmi,
- rednim pranjem ležišč,
- vzdrževanjem čistega bivalnega okolja.
Veliko lastnikov sprašuje tudi o naravni zaščiti. Ta lahko v določenih primerih pomaga kot dopolnilo, vendar običajno ni dovolj zanesljiva kot edina oblika zaščite, še posebej v območjih z veliko klopi.
Fypryst Combo
Fypryst® Combo vsebuje fipronil in S-metopren, ki poleg odraslih bolh uničuje tudi jajčeca, ličinke in bube ter tako prekine njihov razvojni krog. Uporabljamo ga lahko pri psih, mačkah in dihurjih, nanašamo pa ga 1-krat na mesec. Z uporabo Krkinega Fyprysta® Combo svojega ljubljenčka rešimo klopov in bolh, zato lahko brezskrbno uživa tudi v toplejših mesecih.
