Pojem kognitivna rezerva je večini ljudi neznan in na prvi pogled težko razumljiv. Najbolje je, da izhajamo kar iz besede rezerva, ki jo lahko razumemo kot zalogo nečesa (stvari, sposobnosti), česar trenutno ne rabimo. Tako imamo to na razpolago takrat, ko potrebujemo.

Telesna rezerva za boljše razumevanje kognitivne rezerve

Telesno rezervo običajno razumemo kot telesno pripravljenost – ne rabimo je v vsakem trenutku, prav pa nam pride, ko se pojavijo večje obremenitve (npr. ko moramo teči, da pravočasno pridemo do cilja). Ne obrestuje se nam samo pri hoji, ampak tudi pri kolesarjenju, planinarjenju in drugih dejavnostih. Še več, če jo vzdržujemo, se prenese v zrela leta in starost.

Tudi kognitivno rezervo lahko razumemo kot zalogo kognitivnih sposobnosti, ki jih zdaj sicer ne rabimo, prišle pa nam bodo prav, ko se bo pojavila potreba po povečani kognitivni aktivnosti. Kognitivna rezerva (kognitivna vzdržljivost, kognitivna kondicija) je sposobnost rekrutacije različnih nevronskih omrežij ali rabe alternativnih kognitivnih strategij bodisi za vzdrževanje umskega stanja bodisi za optimizacijo ali maksimiranje storilnosti umskih sposobnosti, ko je to potrebno.

Kognitivna rezerva je povezana z razvojem kognitivnih sposobnosti

Pri večini ljudi se kognitivna rezerva povečuje do 50. leta, pri nekaterih pa vse življenje. Odvisna je od tega, koliko uporabljamo svoje možgane – bolj, kot jih rabimo, boljšo kognitivno rezervo bomo ustvarili. Krepimo jo:

  • ko se izobražujemo,
  • ko opravljamo umsko zahtevno delo,
  • ko možgane zaposlimo z različnimi, predvsem novimi izzivi.

Zreli možgani so še vedno sposobni učenja novega

V starejših starostnih obdobjih prihaja do pomembnega upada kognitivnih sposobnosti (predvsem pozornosti, različnih spominskih sposobnosti, sposobnosti odločanja), vendar so možgani še vedno sposobni učenja novega, torej lahko povečujejo kognitivno rezervo. Pri starejših je to še pomembnejše, saj raziskave so pokazale, da večja kognitivna rezerva upočasni umski upad.

Kako zaznamo spremembe kognitivnih sposobnosti

Z leti sicer upada hitrost procesiranja informacij, poslabšata se delovni in dolgoročni spomin, izboljšujejo pa se druge kognitivne sposobnosti, predvsem besedni zaklad, splošno znanje, moralno presojanje, razumevanje socialnih okoliščin in nadzorovanje čustvenih odzivov. Po 60. letu starosti je že mogoče zaznati vidno krčenje možganov, kar dodatno vpliva na upadanje kognitivnih sposobnosti.

Miselno vitalnost lahko ohranjate z upoštevanjem nekaterih preprostih nasvetov in zdravim načinom življenja.

Ne podcenjujte pomembnosti počitka in dobrega spanca.

Dober in zadosten spanec pripomore k boljšemu počutju, večji storilnosti ter boljši koncentraciji in spominu, saj se v procesih med spanjem novi spomini utrjujejo in umeščajo med stare.

Pojdite v družbo, ohranjajte odnose z drugimi ljudmi.

Druženje pomaga pri zmanjševanju stresa, ki lahko povzroča upad miselnih sposobnosti. Pomembno je, da počnete stvari, ki so vam všeč, vas zanimajo in osrečujejo. Kadarkoli je le mogoče, se družite s svojimi bližnjimi in prijatelji, spoznavajte nove ljudi.

Telesna vadba naj postane vaše vsakodnevno opravilo.

Ob redni telesni vadbi oziroma gibanju se poveča pretok krvi po žilah in pospeši rast novih možganskih celic. Izboljšata se tudi koncentracija in pozornost. Pol ure hoje, kolesarjenja, plavanja, plesa ali vašega najljubšega športa na dan je dovolj za povečanje pretoka krvi po vsem telesu, tudi v možganih.

Poskrbite za zdravo prehrano.

Uravnotežena in zdrava prehrana, ki je dobra za srce, koristi tudi možganom. Z glukozo (iz sestavljenih ogljikovih hidratov) možgani pridobijo potrebno energijo za normalno delovanje. Beljakovine so pomembne za gradnjo vseh potrebnih prenašalcev in encimov, ki delujejo v možganih. Jejte več svežega sadja in zelenjave, saj vsebujeta vitamine in minerale, ki pozitivno vplivajo na možganske celice. Ribe so vir maščobnih kislin omega 3, ki so pomembne za prenos informacij po možganih.

 

Urite svoje možgane z miselnimi izzivi.

Redna miselna vadba in raznolikost nalog lahko prispevata h krepitvi različnih možganskih centrov. Da boste krepili različna umska področja, kot so pozornost, vidno zaznavanje, spomin in logično sklepanje, obiščite spletno stran http://www.bilobil.si/umovadba/ in miselne naloge rešujte, ko imate čas.

Ohranjajte miselno vitalnost z rednim jemanjem izvlečka iz ginka bilobe.

Bilobil vsebuje izvleček iz ginka, ki izboljša oskrbo možganov s kisikom in ohranja miselno vitalnost. V Sloveniji je še vedno edino registrirano zdravilo brez recepta, katerega učinkovitost je bila dokazana v številnih kliničnih raziskavah.

Kdaj vam ga priporočamo?

Če opazite upad miselnih sposobnosti, kar se kaže kot zmanjšanje zbranosti, slabše pomnjenje, uhajanje misli, pomanjkanje osredotočenosti, zmanjšanje delovne storilnosti ali pozabljanje. Če imate vrtoglavico ali vam šumi v ušesih. Če imate težave s prekrvitvijo okončin in občutek mrzlih nog in rok.

Bilobil 120 mg trde kapsule, 60 trdih kapsul
Bilobil 80 mg trde kapsule, 60 trdih kapsul

 

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.